Energetske skupnosti so prihodnost

Energetske skupnosti so prihodnost

Sosedje v enem izmed blokov na Jesenicah so na strehi postavili sončno elektrarno ter s tem postali prvi v Sloveniji, ki se na skupnostni način oskrbujejo z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca. Tako prihranijo pri mesečnih stroških in približno 18 ton ogljikovega dioksida letno.

Na drugem koncu države, na podružnični šoli v Budanjah v občini Ajdovščina, pa stoji sončna elektrarna, prek katere se samooskrbno oskrbuje sedem bližjih hiš. Te so povezane v prvo slovensko samooskrbno energetsko skupnost, ki si zagotavlja zeleno energijo iz sončne elektrarne, postavljene na javnem objektu.


To sta dva primera slovenskih energetskih skupnosti, ki kažejo, da je tudi na energetskem področju mogoča drugačna pot in da so skupnostni energetski projekti lahko tako raznoliki kot skupnosti same. Skupno pa jim je, da postavljajo odločitve o energetiki v roke ljudi.


Okoljske, družbene in gospodarske koristi


Obnovljivi viri energije (OVE) omogočajo državljanom in skupnostim, da postanejo pomemben akter v energetskem sektorju – ne le kot porabniki, temveč tudi kot proizvajalci. Posamezniki in skupnosti lahko na področju energije prevzamemo aktivno vlogo ter pripomoremo k čistejši proizvodnji energije in trajnostni energetski transformaciji.


Kot kažejo primeri, lahko pri trajnostnem projektu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov sodelujemo tudi, če živimo v večstanovanjski stavbi. Ali če nimamo primerne strehe za postavitev sončnih panelov. V tem primeru lahko skupnostni projekt izvedemo v sodelovanju z občino, ki v ta namen ponudi šolsko streho, streho bližnjega vrtca itd., nadomestilo za uporabo pa nameni npr. v sklad za socialno šibkejše občane ali sklad za lokalni trajnostni razvoj.


Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih okoljskih koristih je pri tovrstnih skupnostnih projektih pomembna dimenzija sodelovanja za doseg skupnih trajnostnih ciljev. Namesto, da poskrbimo le za lastne potrebe, s skupnimi močmi dosežemo trajnostno rabo virov, ob tem pa se gradi skupnost, kar s seboj prinaša pomembne nematerialne koristi.


10 razlogov, da začneš ali se pridružiš skupnostnemu energetskemu projektu najdeš TUKAJ!


Velik, a neizkoriščen potencial


Skupnostne sončne elektrarne so tehnično in ekonomsko najboljši ukrep za doseganje podnebnih ciljev ter najhitrejša pot za čimprejšnji izkoristek sončnega potenciala v Sloveniji. Po izračunih Instituta Jožefa Stefana bi lahko na obstoječe strehe do leta 2050 postavili sončne elektrarne s proizvodnjo 27 teravatnih ur, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji.


OVE skupnosti so zakonsko podlago sprva dobile na ravni EU, v Direktivi o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, posledično pa tudi v slovenskem Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki opredeljuje tudi skupnostno samooskrbo z električno energijo iz OVE. V Sloveniji je v načrtu vzpostavitev enotne kontaktne točke za (skupnostne) OVE projekte, kjer bi potencialni investitorji na enem mestu dobili potrebne informacije in pomoč za izvedbo projektov. Ne smemo pa pozabiti na proaktivno vlogo ključnih državnih akterjev ter dejstvo, da se takšnih projektov lahko loti skoraj vsak in s tem pripomore k boljši prihodnosti.